Paradoks migracije – trajnostni razvoj obravnava dejstvo, da migracije prispevajo k trajnostnemu razvoju, če so dobro vključene v oblikovanje politike v okviru ciljev trajnostnega razvoja. Migracije bogatijo medkulturnost in medkulturno sodelovanje; kultura omogoča trajnostni razvoj v času pandemije in lockdown-ov, tradicionalno znanje o trajnostnem življenju, ki se ne zanaša na množično proizvodnjo in potrošnjo ki je bila najbolj potrebna; zato je kultura bistveni vir za trajnostni razvoj. Medtem pa migracije omogočajo sodelovanje med različnimi kulturami.
Kako lahko medkulturno učenje, ki ga omogočajo migracije, poveča vrednost kulture za trajnostno življenje? Selitev naredi mesta medkulturna ali vsaj večkulturna; Kako olajšanje medkulturne komunikacije in učenja med posamezniki, skupnostmi in skupinami iz različnih okolij, ki živijo v enem mestu, prispeva k trajnostnemu razvoju živeti?